Znamenitosti

Štanjel: je eno najstarejših naselij na Krasu. Ime je dobilo po zavetniku cerkve, Svetemu Danijelu. Prepoznavno je po svojem starem mestnem jedru, v katerem najdemo veliko znanih zgradb. Grič je bil zaradi svoje strateške lege poseljen že v prazgodovini, utrjen pa tudi v času antike. Prvič je bil pisno omenjen že leta 1402. Mesto obdaja značilno obrambno obzidje iz 15. stoletja, ki je prebivalce ščitilo proti turškimi vpadi. Vrhunec razvoja je mesto doživelo v 16. in 17. stoletju, kot posledica tega pa večina arhitekturnih znamenitosti izhaja iz tega časa. 

Grad Štanjel: grad je zasnovan kot palača in sodi med najboljše primere fevdalne arhitekture 17. stoletja na Primorskem. Po preuredbi domačina in arhitekta Maksa Fabiana, je grad po njegovi zamisli postal večnamenski objekt s sedežem občine Štanjel in z drugimi javnimi službami. Skupaj s cerkvijo Sv. Danijela je z osrednjim vaškim trgom sestavni del naselbinskega jedra Štanjela. 

Devinski grad: postavljen je bil s strani rodbine Wallsee okoli leta 1363. Bil je sedež devinskega gospostva, ki je takrat segalo od Vipavske doline mimo Krasa in Notranjske do Reke. Grad je danes odprt za obiskovalce, v njem pa se nahaja nešteto umetnin in dragocenosti iz preteklih časov. Grad je obiskalo kar nekaj pomembnih ljudi, med njimi tudi Johann Strauss, Franz Liszt ter Mark Twain. Zanimivo pa je tudi to, da še danes v gradu živijo lastniki gradu, to so plemiška drućina Torre e Tasso.

Cerkev Sv. Danijela: ta župnijska cerkev je v Štanjelu eden izmed ključnih spomenikov gotske arhitekture na Krasu. Značilno gotska sta vhoda v cerkev, zazidana okna ter zašiljen lok v notranjosti. V 17. in 18. stoletju so cerkvi prizidali še zvonik, s čimer je dobila baročno podobo. Ta zvonik je danes simbol Štanjela.

Cerkev Sv. Tilna: cerkev se nahaja v središču vasi Briteh in spada med najpomembnejše spomenike sakralne arhitekture na Slovenskem. Edinstvena je predvsem zaradi oblike cerkvene ladje, ki je bila zgrajena leta 1576, pokriva pa jo strešna konstrukcija dežnikaste oblike. Le-ta sloni na enem samem, nekdaj lesenem, stebru. 

Razmere na Krasu niso ravno ugodne za živinorejo. V Lipici pa se je kljub temu razvila kobilarna Lipica, katera je nastala leta 1580. Ta dediščina je iz fevdalne dobe, ko je avstrijski nadvojvoda Karel kupil Lipico, kjer so vzrejali domače kraške konje. S križanjem različnih pasem pa so vzgojili tudi novo pasmo – belega lipicanca. To pasmo so vzredili za visoko šolo jahanja in vleko lažjih vpreg za potrebe dunajskega dvora in Španske jahalne šole na Dunaju.

 

VAJA

Okvirčke na sredini povleci na ustrezno fotografijo. Pri tem pazi, da se mesto na fotografiji obarva vijolično.

◄ MUZEJI