ALPSKE POKRAJINE

LEGA

Alpske pokrajine obsegajo:

  • Julijske Alpe, 
  • Kamniško-Savinjske Alpe ter
  • Karavanke. 

 

Predstavljajo skrajni jugovzhodni del Alp in obsegajo več kot 350 dvatisočakov, kar ustvarja podobo visokogorja. Večino površja obsegajo strma gozdnata pobočja in doline alpskih rek. Tu izvirajo sicer številne reke, med njimi Sava, Soča in Savinja. Ponekod se doline razširijo in poglobijo v manjše kotline.

 

POVRŠJE in POSELITEV

Poselitev alpskih pokrajin je zaradi velikih naklonov površja, višje nadmorske višine in vodoprepustnosti kamnine redka – pravzaprav je to najredkeje poseljena in prometno težko prehodna regija v Sloveniji.

PODNEBJE

V alpskih pokrajinah prevladuje gorsko podnebje z nizkimi temperaturami in veliko količino padavin. V hladni polovici leta je pogost temperaturni obrat oziroma inverzija, kar pomeni, da je v dolinah hladneje kot v gorah. Ker temperature z nadmorsko višino padajo, količina padavin pa narašča, so se tu izoblikovali rastlinski višinski pasovi.

 

GOSPODARSTVO

V preteklosti so se tu ljudje ukvarjali s poljedelstvom, pašništvom, rudarstvom,  tovorništvom in oglarstvom. Kasneje so nekatere planine svoje funkcije spremenile v počitniška naselja, npr. Velika planina, druge pa še vedno ohranjajo svojo prvotno funkcijo, a le redke tudi predelavo mleka in prodajo mlečnih izdelkov. To je v teh krajih tudi značilna kulinarika. Turistična dejavnost in rekreacija (npr. smučanje, pohodništvo …) se v alpskih pokrajinah hitro razvijata in marsikje predstavljata glavno gospodarsko dejavnost.

 

DEDIŠČINA

V Triglavskem narodnem parku leži bogata kulturna dediščina: značilne vasi s tipično arhitekturo, značilna pastirska naselja v visokogorju, pestra kulturna krajina, ostanki utrdb iz 1. svetovne vojne in ostanki srednjeveškega rudarstva in železarstva visoko v gorah.

 

HRANA ►