Kraška kuhinja je znana po prepletu germanske, romanske in slovanske kuhinje, skupaj z mediteransko.
Znani so predvsem po kraški joti. To je mineštra iz kislega zelja in repe, krompirja in fižola.
Prav tako so zanje značilni suhomesnati izdelki, kot na primer kraški pršut, panceta in zašinek. Le-ti so tudi geografsko zaščiteni.
V Dobrepolju so znani po štuli in aleluji, v Cerknem pa po ocvirkovci. Poleg ocvirkovce imajo tudi različne vrste kruha in peciva, predvsem potice. Za okolico Kostela je znan Kostelski želodec. Gre za kruh, pečen s kosi šunke. Zelo dobro poznani so tudi idrijski žlikrofi, ki jih navadno postrežejo z različnimi omakami.
Ker v teh krajih najdemo kar nekaj rudnikov, je tu značilna tudi domača pijača rudarjev, ki se imenuje pelinov geruš.
Obvezna velikonočna jed na Krasu je ž`pca, v katero gredo kosi svinjskega mesa: nogice, rep, jezik, kose glave, kak kos boljšega mesa, rezine kuhanega jajca, lovorjev list in zrna črnega popra. Ponudi se jo hladno.
Za to območje so značilne tudi različne zeliščne frtalje, pripravljene iz koromača, mete, melise, žajblja, bezgovih in akacijevih cvetov in divje šparnge.
Ob vseh zgoraj navedenih jedeh ljudje navadno postrežejo s kraškim vinom.
VAJA